Odškodnina je sredstvo, s katerim povzročitelj povrne povzročeno škodo. Največkrat povzročitelj s tem povzroči zmanjšanje premoženja, prepreči povečanje premoženja, povzroči telesne, duševne bolečine ali strahu ter okrni ugled oškodovane osebe. Povrnitev povzročene škode se od primera do primera razlikuje. Odškodnino v vsakem primeru lahko zahteva oseba, ki je utrpela škodo za katero ni sama odgovorna in zanjo ni odgovorna v celoti. Obstajata dve osnovni vrsti škodi in sicer materialna in nematerialna škoda. Materialna škoda se z drugo besedo imenuje tudi premoženjska škoda. Za materialno ali premoženjsko škodo se smatra vsako poškodovano ali uničeno premoženje. V praksi so to poškodovana vozila, mobilni telefoni ali kakšno podobno premoženje, izgubljen dohodek, dodatno delo ter razne druge oblike materialne ali premoženjske škode. Nematerialna škoda se imenuje tudi nepremoženjska škoda. Za nematerialno ali nepremoženjsko škodo se štejejo telesne poškodbe in bolečine, duševne bolečine in trajne posledice, strah in druge oblike nematerialne ali nepremoženjske škode. Tipični primeri telesne škode in telesne poškodbe so razni zlomi, ureznine, nategi, udarnine in podobne.
Do odškodnine so lahko upravičeni tudi ožji družinski člani. Ožji družinski člani so zakonci, otroci ali straši. Največkrat so zakonci, starši ali otroci upravičeni do odškodnine v primeru nastale hude telesne poškodbe ali smrti. V primeru smrti so do odškodnine lahko upravičeni tudi sestre in bratje. Gre za primere, ko je med oškodovancem ter njegovimi brati ali sestrami obstajala trajnejša življenjska skupnost. Hude telesne poškodbe imajo za posledico težjo invalidnost. Tudi v tem primeru obstaja upravičenost do odškodnine osebam, ki so z oškodovancem v ožjem sorodstvu ali živijo v trajnejši življenjski skupnosti.
Odškodnina se lahko krije na razne načine. Pogoste so odškodnine, ki se kot denarno nadomestilo oškodovancu, uveljavljajo na podlagi posledic prometnih nesreč. Prometne nesreče so žal del našega vsakdanjika. Iz leta v leto sicer napreduje znanost, stroka in mnoge drugega, kar pripomore k zmanjšanju posledic prometnih nesreč. Čisto vseh posledic prometnih nesreč pa kot kaže še lep čas ne bomo mogli preprečiti. Veliko večja verjetnost je, da povsem odpravljene možnosti za nastanek posledic prometnih nesreč, ne bodo nikoli realnost. Zadovoljni smo lahko predvsem z vedno manjšimi posledicami.
Vsekakor pa se velja ob tem zavedati, da je še tako majhna posledica prometnih nesreč, za oškodoval ca in njegove najbližje, lahko zelo boleča.